Komentar objave na Instagramu, ki je povzročila mednarodni škandal. Slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve je avstrijsko veleposlanico poklicalo na pogovor.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo na Instagram strani svobodnjaškega podmladka lahko brali novo staro mantro protislovenskega duha na Koroškem: »Odvolimo SPÖ in ustavimo slovenizacijo Koroške!« Ob branju takšnih smeti se človek vpraša, ali smo res zavrteli čas nazaj? Ob tem mora paziti, da se ne spusti na njihovo raven. Takšno hujskanje proti slovenski manjšini na Koroškem je odmev skoraj pozabljenega krika o koroškem prastrahu. Kratko in milorečeno je (bil?) to strah nemško-nacionalnih struj, da bo Slovenija oziroma tedaj še Jugoslavija (!) napadla Koroško in si jo priključila. Ta strah se je po osamosvojitvi Slovenije nekoliko zmanjšal in nekateri so si morda mislili, da ga ni več. A je očitno še vedno tu.
Haiderjanske frustracije
Objava podmladka se po poročanju Novic (8. 2. 2023) nanaša tudi na izjave Erwina Angererja, glavnega kandidata svobodnjaške stranke na Koroškem, ki je zaprtje okrajnih sodišč in razširitev dvojezičnih označil za »slovenizacijo sodstva in cele Koroške« ter »napad ministrice (Zadić) in Ljubljane na Koroško.« Angerer je poleg v parlamentarnem govoru znova fantaziral o slovenski narodni skupnosti kot eno izmed ‘najbolj podprtih manjšin v Evropi’ in naznanil, da jasno odklanjajo vse dodatne zahteve slovenske narodne skupnosti. Svobodnjaška stranka se očitno še vedno ne zaveda, da se slovensko na Koroškem govori dlje kot nemško, da so zahteve slovenske manjšine na Koroškem zgolj zahteve po izpolnitvi 7. člena ADP (Avstrijske državne pogodbe), ki je temelj Republike Avstrije (in, vsi vemo, ni v celoti izpolnjen – še zdaleč ne) in da so koroške Slovenke in koroški Slovenci del Koroške. Niso se priselile ali priselili sem, tukaj so že vsaj tisoč let. Če hoče g. Angerer videti eno izmed najbolj podrtih manjšin v Evropi (in verjamem, da imajo tudi oni svoje težave), naj gre na dopust v Koper / Capodistria. Da pa ne bi popolnoma obnemel od prastrahu, mu predlagam, da se izogiba Titovemu trgu / Piazza Tito. Upam, da moj nasvet seže tudi v Smetno vas / Mühldorf. Kako je torej slovenska narodna skupnost na Koroškem ena najbolj ‘podprtih’, če pa še pisma ne morem nasloviti na npr. Rožansko cesto?
Od promocije do škandala
Naj zgoraj zapisano zadostuje kot komentar objave, ki je na Instagramu ni več (posnetek zaslona je še vedno dostopen na spletni strani Novic). Moramo pa še spomniti, da je čas volitev. In da je Svobodnjaška stranka očitno morala še po hitrem postopku objaviti nekaj antislovenskega. Ah, saj res, to je objavil podmladek. Ki se ‘bori’ za koroško mladino, ob tem pa pozablja na slovenske sodeželanke in sodeželane. Zanimivo je bilo brati komentarje pod to objavo – prav vsi so jo kritizirali. Od enojezičnih do dvojezičnih, socialdemokratov in – svobodnjakov. Še iz ljudje lastnih vrst se niso mogli strinjati z njimi. Ali so objavo sami izbrisali ali ne – KDZ (Koroška dijaška zveza) je zahteval odstranitev prispevka in javno opravičilo – jim je kratko pred volitvami uspela še ena promocijska poteza. A v tem javnem fiasku se niso najbolje izkazali. Ker so potegnili ven sovraštvo, ki naj bi bilo pozabljeno, ki naj ne bi postalo več javno. Morda je kdo bral kratko zgodbo Ane Grilc »Der Leichenfresser« (Tisti, ki žre trupla). No, podmladek FPÖ pa se je v tem znašel ne kot glavni lik Grilčine zgodbe, temveč kot debeli črv, ki žre ostanke sovraštvo in nestrpnost na Haiderjevem truplu. Poleg tega je na objavo reagiralo tudi slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je poklicalo avstrijsko veleposlanico na pogovor. Zadeva se še razvija.
Aljaž Pestotnik je slovenski avtor, ki živi in dela na Koroškem.
Daljnji NOVI GLAS članki
Reportaža: Kako su mladi nanovič postavili dvojezične seoske table u Koruškoj
