Od septembra 2020. se već ne podilu novorodjena dica u Austriji kod registracije u dvi kategorije, naime žensko ili muško. Človik more biti registriran kot žensko, muško, inter, diverz ili polje more otprto ostati. Je ovo uspjeh dugoljetne borbe protiv modela dvih spolov? U ovom izdanju ćemo pogledati varijaciju spolov iz biološkoga pogleda i u ki društvi jur stoljeća dugo postoju već kategorijov spola.
„Mogućnosti nisu luksuz, one su isto tako važne kot svakidanji kruh.“
(Judith Butler, moj prijevod)
Hetero seksi
U našem društvu je (oficijelno) vladala predstava dvih spolov. Razlikovalo se je nek izmed muži i žen. U nimškom postoji takozvani pojam: Zweigeschlechtlichkeit. Genitalije su bile znaki roda i kulturno su onomu spolu odredile socijalne uloge i načini ponašanja. Potvrdio i branio se je ov model argumentom da je obrazložen obrazloženo – begründet biologijom. Natura je ali mnogovrsnija nego mislimo.
XXY itd.
Spoli se u biologiji ne moru jednostavno razložiti. Razlikuju se spoli na tri razina:
- genetičan ili kromosomalan kromosomalno – chromosomal spol: XX:XY
- gonodalan spol ili spolna žlijezda: spolna žlijezda – Keimdrüse mošnje i jajnik mošnje – Hoden, jajnik – Eierstock
- somatski ili tjelovni spol: nutarnji i vanjski spolni organi
Embrio ima kod svih ljudi žensku osebinu ženska osebina – weibliche Anlage. Muški individuum kot je nam poznat se razvije pomoću posebnoga proteina, ki je odgovoran za nastajanje mošnjov i ovidukt-represora, ki tlači nastajanje jajnikov i maternice. Hormon testosteron prouzrokuje primarne i sekundarne spolne znake muža.
Interseksualnost
Diskrepancije med kromosomalnim, gonodalnim i/ili tjelovnim spolom peljaju individuam, ki imaju spolne znake obadvih spolov. Ova posebna grupa su interseksi ili hermaphroditi.
Dica ili odrasli ljudi, ki su bili interseksi Ovo je naziv magazina Intersex aktuell nisu bili norma našega zapadnoga društva. Čudakrat su se morali dati operirati i su morali načiniti hormonalne terapije, kad je društvo nek akceptiralo kategorije žensko i muško. Od septembra lanjskoga ljeta su interseksi oficijelno gledani kot „normalni ljudi“. Dostali su u registraciji kategoriju za spol. Pitanje je, je li naše društvo gleda intersekse kot takorekuć „normalne ljude“ i je li društvo interseksom dopusti biti dio društva. Biološki da, socijalno ne?
Interseksualnost u izvaneuropski društva
U nekoliko društav nosu interseksi špecijalan štatus spola (seksa) i roda (gendera). Oni imaju socijalno odredjene uloge ili moru preuzeti u toku života muške ili ženske uloge bez da pelja do traume naprimjer u rodbini. Primjeri su:
- Guevedoce u Dominikanskoj Republiki
- Kwolu-aatmwal u Sambiji
- Nadle kod Navajov, jedno sjevernoamerikansko društvo
Nadle naprimjer moru imati muške i ženske seksualn:e partner:ice. To znači, da se ne iziberu seksualni partneri po vanjski biološki osebina kot penis i vagina, nego po socijalnom rodu ada gendera. U društvi, kade se razlikuju tri ili već spolov i rodov, su pojmi kot heteroseksualnost ili homoseksualnost bez značenja.
Ča sada?
Dob je, da se iz ovih primjerov ča naučimo i da se konačno oslobodimo od našega modela dvih spolov i rodov. Interseksi imaju u našem društvu u Austriji sada svoju biološku kategoriju. Ada formular se je prilagodio naturi, sada smo mi na redu. Završavam izražajnim citatom:
„Why not change minds instead of bodies?“
Alice Domurat Reger
Ilustracija: Tessa Sima
Izvori
Butler, Judith. 1991. Das Unbehagen der Geschlechter.
OE1. Science Arena: Frau und Mann und sonst noch was? Die Genderdebatte. Salzburger Nachtstudio am 16.9.2020. um 21:00.
Röttiger-Rössler, Birgit. 1997. Männer, Frauen und andere Geschlechter: Zur Relativierung der Zweigeschlechtlichkeit in außereuropäischen Kulturen.
Preporučen film: Tintenfischalarm (2006)/ Elisabeth Scharang
Marica Zvonarits predstavlja seriju, imenom Mladi Anthropos, ku pelja o temi feminizma u antropologiji. Anthropos dohadja iz starogrčkoga i se more ovde tumačiti kot človik; daljnje značenje je i človik uspravnoga hodaaufrechten Ganges. Antropologija je nauk o človiku.
